Slovensko zdravstvo na prelomu: kaj prihaja?

Ko je že kazalo, da bo leto 2026 prineslo popolno ločitev javnega in zasebnega zdravstva kot ključen korak zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba, je v zgodbo poseglo ustavno sodišče. Državni zbor ima po nedavni odločitvi ustavnega sodišča, da je v neskladju z ustavo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem v javni mreži onemogoča delo pri čistih zasebnikih, zdaj do konca leta 2026 čas, da neustavnost odpravi.

Po ustavni odločbi zopet dovoljeno delo pri zasebnikih

Do takrat se uporablja prejšnja ureditev, in sicer da lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zavodu, zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu opravlja le na podlagi pisnega soglasja delodajalca.

Javni zdravstveni zavodi bodo tako ponovno lahko izdajali soglasja tudi za delo pri čistih zasebnikih. Pred sprejetjem ustavne odločbe so sicer nekateri zdravniki za pomlad napovedali odhod iz javnega zdravstvenega sistema.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel od direktorjev javnih zdravstvenih zavodov pričakuje odgovorno izdajanje soglasij glede na v noveli zapisane pogoje, je povedala v odzivu na odločbo. Na vprašanje, ali bodo zaradi odločbe zaostrili pogoje za izdajo soglasij, je odgovorila, da so ti dovolj jasno zapisani in da jasnejši zapis ni potreben. "Javni zdravstveni zavodi lahko delujejo, če se vsi obnašamo odgovorno in se soglasja izdajajo takrat, ko so pogoji za soglasje izpolnjeni. Če bodo to upoštevali, bo teh soglasij izdanih manj," pričakuje ministrica.

Ustavni sodniki so zaenkrat le delno odločili o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, več pobudnikov je namreč vložilo pobudo za oceno ustavnosti številnih členov. Pričakovati je, da bo ustavno sodišče v prihodnjem letu odločilo tudi o drugih členih zakona.

Zdravniški stavki ni videti konca

Zdravniki, ki so odločitev ustavnega sodišča pozdravili, pa so v pričakovanju še ene ustavne odločbe. V stavkajočem sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides namreč že leto in pol čakajo na presojo ustavnosti spremenjenih določb zakona o zdravniški službi. "Zaradi tako grobega in sistemskega posega v ustavno pravico do stavke te ne moremo zaključiti. Vrnitev te pravice je ključen in nujen predpogoj za kakršenkoli nadaljnji premik," so navedli za STA.

Zdravniška stavka namreč poteka že skoraj dve leti, na ministrstvu pa zagotavljajo, da se pogajalska skupina redno srečuje s Fidesom in si prizadeva za zbliževanje stališč, da bi se pogajanja zaključila s sklenitvijo sporazuma. V Fidesu na drugi strani trdijo, da se lahko stavka zaključi le, ko bo dosežen resničen napredek in bodo stavkovne zahteve izpolnjene v taki meri, da bodo pomenile konkretne izboljšave za zdravstvene delavce in bolnike.

Menijo, da stavka kljub omejitvam ostaja simbolna oblika boja za boljše pogoje dela in dostojno javno zdravstvo.

Po navedbah Fidesa so z vladno pogajalsko skupino doslej izvedli 42 pogajalskih sestankov in uspeli delno rešiti nekatere stavkovne zahteve, niso pa dosegli sporazuma o vsebini zdravstvenega plačnega stebra, ki po njihovo ostaja "prazna konstrukcija brez vsebin in celo brez kriterijev za variabilno nagrajevanje, ki bi morali začeti veljati 1. januarja 2026".

Splošnega dogovora ni, nova uredba predvidoma januarja

Zavodu za zdravstveno zavarovanje tudi letos z deležniki v zdravstvu ni uspelo doseči soglasja o splošnem dogovoru za leto 2026, sprejem uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 pa je po besedah generalne direktorice direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje Vlaste Mežek predviden v januarju.

Po navedbah ministrstva za zdravje je ukrep boljšega financiranja prvih pregledov, ki so ga uvedli z letošnjo uredbo, ustavil trend rasti nedopustno čakajočih, v ključnih specialističnih dejavnostih pa celo zmanjšal njihovo število. "Največji napredek je viden na področju kardiologije, kjer se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo za več kot 1.600 oseb, število nedopustno čakajočih pa se je zmanjšalo tudi na urologiji, ortopediji, infektologiji, diabetologiji in psihiatriji. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjem letu," so zapisali za STA.

Prvega januarja pa bo začel veljati posodobljen sistem plačevanja za akutno bolnišnično obravnavo. Cene nekaterih obravnav se bodo zato zvišale, nekaterih pa znižale, s čimer naj bi bil po besedah ministrice sistem pravičnejši in preglednejši. Za izvajalce, ki bodo prejeli manj sredstev, je predvideno dveletno prehodno obdobje, in sicer bodo lahko v višini izgubljenih sredstev dobili dodaten program. Z njim bodo lahko opravili več storitev in pokrili del izgube.

Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, še naprej ostaja za vse enak, in sicer 37,17 evra. 1. marca pa ga bodo ponovno uskladili z rastjo povprečne bruto plače letos. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so pripravili več različic nadomestitve prispevka z bolj solidarno rešitvijo, "vendar zaradi potrebnega upoštevanja širšega vpliva na obremenitve plač in posledično konkurenčnosti ter druge dele davčne in socialne politike do odločitve o najprimernejši varianti ni prišlo".

Sprejem nekaterih zakonov še v tem mandatu DZ

Na ministrstvu za zdravje verjamejo, da bo državni zbor še v tem mandatu potrdil predlog novele zakona o zdravniški službi in predlog zakona o zdravstveni negi in babištvu. Za predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa je zakonodajni postopek blokiran.

V parlamentarni proceduri je tudi predlog zakona o konoplji za omejeno osebno, ki se mu v postopku obeta predrugačenje z dopolnili.

Na ministrstvu napovedujejo tudi sprejem uredb o določitvi zdravstvenih regij in o določitvi mreže javne zdravstvene službe ter pripravljajo predlog novele zakona o pacientovih pravicah. Nadaljujejo tudi 13 projektov s področja digitalizacije zdravstva, ki se financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost in morajo biti zaključeni najkasneje do 30. junija 2026.

V novem letu se bodo nadaljevale tudi številne investicije, med drugim prenova hospitala in dograditev infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ter širitev onkologije, novogradnja infekcijske klinike in gradnja nove negovalne bolnišnice UKC Maribor.

Zbornici za ureditev zdravstva

V Zdravniški zbornici Slovenije med nujnimi področji, ki jih je treba urediti v naslednjem letu, izpostavljajo vodenje in upravljanje zdravstvenih ustanov, "saj brez strokovnega, odgovornega in avtonomnega managementa ni mogoče zagotavljati stabilnega sistema". Po njihovih navedbah so nujni tudi ureditev delovnopravnega položaja zdravnikov, ki mora biti spodbuden in primerljiv z odgovornostjo ter obremenitvami, izboljšanje pogojev dela in pospešitev digitalizacije, ki mora biti orodje za razbremenitev zdravstvenih delavcev, ne dodatna administrativna obremenitev.

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije pa opozarjajo predvsem na pomanjkanje kadra. "Pomanjkanje medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege in babic je tolikšno, da bo potrebnega še bistveno več vlaganja v to področje," je prepričana predsednica Anita Prelec. Ob tem pričakujejo, da bo vlada začela naslavljati tudi strategijo razvoja zdravstvene in babiške nege.